OBČINA DOLENJSKE TOPLICE

Sokolski trg 4
8350 Dolenjske Toplice
Telefon: 07 38 45 180 n. c.
07 38 45 182 župan
Telefaks: 07 38 45 190
E-mail: obcina.dtoplice@siol.net

NARAVNO OKOLJE

Naravne vrednote

Občino zaznamuje pester preplet naravnih enot: nižinski svet topliške doline ob reki Krki, Sušici in Radešci, nizko gričevje in obrobje visokih kraških planot. Tako kot je pestra zgradba prostora je pestra tudi naravna dediščina.

Naravno dediščino predstavljajo tisti deli narave, ki se jih posebej zavedamo ali imajo poseben pomen zaradi svoje oblike, velikosti, zgradbe, slikovitosti, redkosti in ekološkega pomena.

Topliška dolina leži v dolini reke Krke in njenih pritokih. Na zahodu jo omejuje Kočevski Rog, na severu Ajdovska planota, na jugovzhodu pa se nižinski svet prek nizkega gričevja postopno dviguje proti Radohi. V pokrajinskem pogledu je del zakraselega dinarskega sveta. Na zahodu ga gradijo visoke dinarske planote, ki proti vzhodu prehajajo v nizko podolje zahodnega dela Novomeške kotline.

Geološka zgradba je razmeroma pestra: kredni apnenci (Kočevski Rog), jurski apnenci (nižji predeli), delno dolomiti (Soteska, Sušice), na Riglju tudi terciarni laporji. V nižinah ob vodotokih naplavine ilovice, peska.
Osnovne značilnosti reliefa pogojuje tektonska zasnovanost območja - žužemberška in novomeška tektonska prelomnica ob katerih se dvigata dinarski planoti ter manjši topliški prelom, vzdolž katerega se je oblikovala dolina Sušice oziroma prihaja na dan termalna voda.
 
Hidrografska mreža je skromna. Osnovni odvodnik območja je reka Krka s pritoki: Crkavnik, Radešica z Obrhom in Črmošnjico, Sušica, pogosti so tudi kraški izviri.
Podnebni tip - zmerno celinsko podnebje osrednje Slovenije, povprečna letna višina padavin je 1300 do 1500 mm, povprečna letna temperatura zraka je 10-12⁰ C, povprečna januarska temperatura zraka: -2 do 0⁰ C, povprečna julijska temperatura zraka: 18-20⁰ C. Snežna odeja leži povprečno okoli 60 dni, v nižini se pogosto zadržuje megla.
 
Vegetacija - prevladujoča je gozdna vegetacija, še zlasti na planotah. V nižini prevladuje gozd belega gabra in jelovi gozdovi, nad višino 300 m nmv so do višine 600 m predgorski bukovi in gradnovo bukovi gozdovi, na planoti Kočevskega Roga pa značilni gorski jelovo bukovi gozdovi.