DRUŠTVA IN ORGANIZACIJE

KULTURNA DRUŠTVA

ZGODOVINA DRUŠTVENE DEJAVNOSTI NA PODROČJU KULTURE
Drago Gregorc, ki je leta 1904 nastopil službo učitelja na topliški šoli, ni bil le vaški učitelj in pozneje ravnatelj domače šole, pač pa je v življenje kraja vnesel kulturno noto. V Mojih spominih pravi takole:
Ustanovni občni zbor pevskega in bralnega društva se je vršil 5. februarja 1905 v tedanji občinski pisarni tedanjega župana, trgovca in gostilničarja Ignacija Sitarja. Peti februar je za Dol Toplice pomemben dan v kulturno prosvetnem oziru, kajti z ustanovitvijo bralnega in pevskega društva, se je kulturno prosvetno življenje v Dol. Toplicah v marsičem spremenilo. Začelo se je pravo prosvetno delo v naprednem in narodnem duhu in ves napredek ter višja stopnja izobrazbe pogled v svet s pravim očesom, je vzgojno in prosvetno delo bralnega in pevskega društva. Šolski vodja tov. Martin Matko je dovolil, da se bodo še nadalje vršile pevske vaje na šoli, tajnik Miha Zupanc pa je za prvo silo brezplačno odstopil eno gostilniško sobo, ki naj bi bila začasna društvena soba in čitalnica. Določila se je tudi mesečna članarina in naložilo odboru, da vse potrebno ukrene za začetek društvenega delovanja.
Društvo je imelo več področij dejavnosti; ljudje so se zbirali ob branju, prepevanju pesmi, igranju na tamburice, ki jih je kupilo društvo, dejavni so bili tudi igralci, ki so kot prvo uprizorili Jurčičevo povest Domen. Prve korake društva je podpirala vsa dolina, iz kulturnega se je društvo razširilo še na telovadnega, tako da se je še povečala potreba po prostorih, kjer bi lahko kulturniki in športniki negovali svojo dejavnost, saj so barake, ki so jih imeli v najemu, postale pretesne. Po bombandiranju Toplic med drugo vojno so domačini sklenili povečati Sokolski dom (kjer danes stoji nedokončan kulturni dom). Povečali so dvorano in oder, dodali garderobo za igralce, avlo, galerijo, dva večja prostora, ki sta dolgo služila kot učilnici in stanovanje za hišnika. V obnovljeni dom so domačini hodili na kino in gledališke predstave, stalnica so bile proslave ob različnih priložnostih, koncerti domačega zbora. V Prosvetnem domu je našla svoj kotiček tudi mladina, ki si je uredila pravcati klub, tako da je bil dom resnično središče kulturnega življenja za vse generacije. Obdobje kulturne dejavnosti v Toplicah je bilo po besedah dolgoletnega predsednika društva Janeza Šebenika izredno pestro v 70-tih in tudi delu 80-tih let. Delovanje je izključno temeljilo na prostovoljnem delu, na amaterizmu, kljub temu pa so dosegali vidne rezultate s pevskim zborom, gledališko skupino, na filmskem in knjižničarskem področju. Žal so v osemdesetih letih nekateri vaški veljaki sklenili dom zaradi njegove domnevne dotrajanosti in starosti porušiti in na njegovih stebrih zgraditi novejšo in modernejšo stavbo, ki bi služila istim namenom. Žal se je zataknilo pri denarju, tako da nedokončani kulturni hram v Toplicah že dolga leta čaka na boljše čase. S porušitvijo doma je počasi, vendar zagotovo utihnila tudi kultura v domači dolini, ki se je ponovno prebudila šele leta 2000.