Obisk Ljubljanskega barja

V četrtek, 18. septembra 2025, se nas je šestdeset upokojenih članov SVIZ iz vseh dolenjskih občin zjutraj z avtobusom v lepem sončnem vremenu odpeljalo iz Novega mesta na obrobje Ljubljane. Najprej smo si v Črni vasi ogledali Plečnikovo cerkev sv. Mihaela na Barju. Pripada rimskokatoliški cerkvi in spada pod župnijo Ljubljana – Barje. Zgrajena je bila po načrtih Jožeta Plečnika med obema vojnama. Nastala je na pobudo trnovskega župnika Frana Saleškega Finžgarja in kateheta Karla Matkoviča, Plečnikovega nečaka. Zaradi močvirnih tal stoji na pilotih. 28. julija 2021 je bila dodana na  seznam Unescove svetovne dediščine. Pot nas je nato vodila do hiše Morostig na Igu, kjer smo si v dveh skupinah s pomočjo vodičev ogledali hišo, v kateri so shranjene vse podrobnosti o Barju (makete, slike, diafilmi, tonski posnetki in video filmi…) Po ogledu hiše smo se peš odpravili še do koliščarjev. To je naselje na vodi. Najstarejša kolišča Ljubljanskega barja so nastala okvirno v prvi polovici 5. tisočletja pred našim štetjem. S koliščarji je na Ljubljansko barje prišlo poljedelstvo. Njive so bile na suhih trdinskih tleh rahlo oddaljene od kolišč. Tam so se ukvarjali tudi z rejo domačih živali. V skoraj nedotaknjeni naravi so nabirali gozdne sadeže, izdelovali so keramične posode. Najdbe predmetov iz bakra dokazujejo, da so se ukvarjali tudi z metalurgijo bakra. Za plovbo po jezeru so uporabljali drevake, za poti zunaj Barja pa so uporabljali tudi vozove. Skratka, bili so zelo iznajdljivi in so se znali dobro prilagoditi na okolje, v katerem so živeli. Nazaj grede smo se ustavili še v hotelu Dolenc, kjer nas je čakala okusna malica.

                                                                                   Marija Andrejčič.