Šege in navade: Tretji sveti večer in prihod svetih treh kraljev

Obdobje božičnega časa se po tradiciji konča s prihodom svetih treh kraljev oz. 6. januarjem ko se življenje počasi vrne v ustaljene tirnice po veselem decembru. Dan pred tem imenujemo tudi tretji sveti večer (prvi je božični večer in drugi silvestrovo).

Po Matejevem evangeliju so modreci, ki so se imenovali Boltežar, Miha (Melhior) in Gašper, prišli iz vzhoda v Jeruzalem, da bi se poklonili Jezusu. Spremljala jih je zvezda repatica, imenovana tudi betlehemska zvezda. V Jeruzalemu jih je sprejel kralj Herod, ki je želel da bi mu povedali kje se bo Jezus rodil, da bi ga lahko ubil. Ko so Jezusa našli, so mu darovali tri darove: sveto kadilo (kot Bogu), zlato (kot kralju) in plemenito miro (kot človeku). Nato jim je Bog ukazal, naj se ne vračajo k Herodu in se vrnejo v svojo deželo po drugi poti.

V Sloveniji je na ta dan prisotnih veliko šeg in navad. Po navadi se figure kraljev ta dan pojavijo v jaslicah, domovi pa se na tretji sveti večer pokadijo in blagoslovijo ter nad vrata zapišejo kratice imen svetih treh kraljev in letnico tekočega leta (20 G+M+B 18). Marsikje v Sloveniji, pa tudi v nemško govorečih deželah, je na ta dan razširjena tudi šega, da po hišah hodijo skupine kolednikov, imenovanih tudi zvezdonoscev oz. sv. treh kraljev, ki pojejo značilne koledniške pesmi in zbirajo darove za potrebe misijonov.