Nahajate se:
Šege in navade: Zimski solsticij
Šege in navade: Zimski solsticij
21. 12. 2018
Primož P.
257
Najkrajši dan in najdaljša noč. Zimski solsticij je dan v letu, ko se sonce pojavi nizko na nebu in nam podarja najmanj svetlobe. Ta prelomen dan je za naše prednike veljal kot edino pravo in naravno novo leto.
Praznovanje korenin zimskega solsticija in božiča sega v predkrščanski čas, ko so mnoga naravna ljudstva častila Sonce kot najpomembnejšo zvezdo v našem osončju, saj so se zavedala, da brez njegove svetlobe in toplote ni mogoče življenje.
Praznovanje korenin zimskega solsticija in božiča sega v predkrščanski čas, ko so mnoga naravna ljudstva častila Sonce kot najpomembnejšo zvezdo v našem osončju, saj so se zavedala, da brez njegove svetlobe in toplote ni mogoče življenje.
V obredih ob zimskem sončnem obratu ali solsticiju so naši slovanski predniki praznovali rojstvo boga Sonca - Božiča Svarožiča, Svarogovega sina, ki je poosebljal mlado Sonce, in verjeli, da ta dan Sonce premaga temo, kar simbolizira zmago dobrega nad zlim. Ko se mlado Sonce šele rodi, mu je potrebno pomagati, zato so naši slovanski predniki v tem času kurili kresove ali tudi t.i. »čoke« (čoki so debela debla, ki so gorela vse praznične dni okoli Božiča Svarožiča).
