Šege in navade: Mučeniki

Dva dneva po največjem prazniku žena pridejo na vrsto moški. 10. marec je dan, ki ga krščanska cerkev beleži kot dan mučenikov zaradi dogodka iz časa vladavine cesarja Licinija (308-324), ki je v kristjanih videl sovražnike. Svojim vojakom je z odlokom naročil, da se krščanstvu odpovejo, pri tem pa ga je  presenetil upor štiridesetih vojakov, ki jih je zato obsodil na smrt. Odpeljali so jih do zmrznjenega ribnika ter jih vrgli vanj. Kljub vsemu je Licinij mučenikom tik pred smrtjo ponudil še zadnjo priložnost in jim ob ribnik namestil toplo kopel, ki je bila namenjena spreobrnjencem. Premislil se je le eden od vojakov, ki je iz ledeno mrzlega ribnika v želji po življenju skočil v toplo kopel, vendar je zaradi nenadne spremembe temperature vseeno umrl. Stražar, ki je opazoval neznosno trpljenje, je odvrgel svoja oblačila in se pridružil pogumnim vojščakom v ribniku, zaradi česar je mučenikov vseeno ostalo 40.

Skozi čas se je izoblikovala navada, da moški tradicionalno na dan mučenikov prejmejo za darilo suhe slive, trnje in klobaso, ki naj bi služili kot nek simboličen opomin, da se mučeništvo v njihovem življenju še vedno dogaja.