Po medvedjih stopinjah na Veliki Rog

V letošnjem planu društvenih pohodov je spet Veliki Rog, najvišji vrh visokokraške planote Kočevskega Roga. Zadnje dni nam vreme ni naklonjeno, pa vendar se nas je zbralo 21 z željo, da obiščemo ta dolenjski biser neokrnjene narave. Njegov največji zaklad je pragozd, kjer sekira še ni pela, z raznovrstnim živalskim svetom v pretežno jelovo bukovem gozdu. Narava v pragozdu tisočletja uveljavlja svoje zakone. Hodili smo po medvedjih stopinjah, po pokrajini , ki jo je zaznamovala zgodovina . Spomnili smo se prvih naseljencev in njihovega življenja v boju za vsakdanji kruh.

Odmaknjena in divja pokrajina je oživela šele v 14. stoletju, ko so Ortenburški grofi vanjo naselili nemške kmete. Prebivalstvo kočevske pokrajine je kljub težkim življenjskim razmeram počasi naraščalo. Ko so leta 1641 kočevsko gospostvo kupili turjaški Auerspergi je pokrajina počasi vzcvetela, a se je njen razvoj ustavil zaradi težkih življenjskih pogojev, veliko se jih je odselilo v tujino, pred drugo svetovno vojno pa v Zasavje in od tu v Avstrijo.. Od takrat življenje ponovno počasi, a vztrajno uveljavlja svoj večni red. Nekdanji travniki in pašniki so se zarastli, opuščene vasi niso nikoli več oživele in neokrnjena narava obsežnih gozdov postaja nova priložnost ne samo Kočevskega Roga, temveč vse Ribniško-Kočevske pokrajine.

 Pohod smo začeli v Štufni in se po lahki označeni poti povzpeli na vrh, na katerem je visok razgledni stolp, ki danes ni nudil prelepega pogleda, saj je bil  oblačen in meglen dan. Spustili smo se do Žage mimo Skavtskega doma in občudovali mogočna drevesa, ki so kot v pravljici zavita v meglice tvorila čudovite prizore. Pri ostankih nekdanjih žag, smo imeli krajši postanek z okrepčilom in prijetnim klepetom. Še nekaj hoje po gozdni poti in že smo se odpeljali do čebelarskega doma v Podstenicah, kjer nam je naš član in čebelar Stane Šenica prijazno pokazal maketo nekdanje kočevarske vasi in nas vodil  do Ledene jame Kunč. V jamo se nismo spustili, ker so varovala poškodovana, a bili enotni, da so gozdovi prostrani in se kar hitro lahko izgubiš, čeprav se vidi delo človeške roke, gozd je že precej razreden. Kočevski gozdovi nudijo veliko možnosti za rekreacijo, za spoznavanje kulturne in naravne dediščine in še veliko bi si lahko ugledali, saj je v družbi ljubiteljev hoje to veliko lepše in lažje sredi divjine…..a medveda nismo srečali.

Elica