Društvena ekskurzija na Kočevsko, 14. 6. 2017

Ideja, kam na našo, sicer z letnim programom datumsko že planirano ekskurzijo, je padla ob obisku ob 90 letnici našega člana Henrika Dralka. Ta mož, bistrih misli in dobrega spomina nas je takrat vrnil v petdeseta leta, ko se je s pripovedovanjem spominjal svojih začetkov na delu na območju Kočevske Reke, tedaj že strogo varovanega območja. Ker so prav z junijem letošnjega leta odprli za ogled strogo varovan Bunker K 35, sedaj imenovan Škrilj, smo se odpravili na njegov ogled.

Ker gre za ekskurzijo smo se najprej ustavili pri naših sosedih Društvu upokojencev Kočevje. Predsednik Jože Kozina nam je razkazal njihovo hišo, ki stoji v samem centru. V njih poleg društva domuje tudi Zavod Želva. Predstavili so nam njihovo pestro delovanje, izmenjali smo si izkušnje, povabili smo jih na naše srečanje, ki bo prvo nedeljo v juliju. Hvala jim tudi za jutranjo pogostitev.

Nadaljevali smo v Kočevsko Reko, kjer so nas sprejeli delavci Zavoda Kočevsko. Razdeli so nas v dve skupini. Prva je odšla z njihovimi vozili v kakšnih 10 km oddaljen Škrilj, druga pa je ostala v Kočevski Reki.

Ogled bunkerja, ki ga je odlično vodil Mihael Petrovič, se je začel z zgodovino in posebnimi varnostnimi ukrepi. Oddati smo morali vse predmete, tudi mobilce, saj je prepovedano vsakršno snemanje ali slikanje. Ob vstopu nas je sprejel kar precej mrzel zrak. Ko pa smo se podali v notranjost se je temperatura dvignila na stalnih18 st. Bunker je bil zgrajen v času hladne vojne 80 metrov pod površjem. 500 m hodnikov in šest podzemnih sob z lastnim vodnim zajetjem in dvema generatorjema za proizvodnjo električne energije bi omogočil bivanje v primeru atomskega udara, v njem pa bi brez zunanje pomoči lahko preživeli tudi do 100 dni.  Za obstoj tajnega bunkerja javnost do pred kratkim ni vedela, po novem pa je ogled mogoč v organizirani skupini. Gozd nad vasjo Škrilj ostaja zaprto vojaško območje. Z nami je bil seveda tudi gospod Henrik, ki je dodal marsikatero zanimivost o sami gradnji in nato vzdrževanju, saj je delal v tem bunkerju celih 30 let. Ogled traja uro in pol.

V Kočevski Reki smo si ogledali novo cerkev Sv. Janeza Krstnika, ki je bila zgrajena na mestu, kjer je stala prejšnja, porušena v letih 1953-54, kot tudi vse druge (26) cerkve tega območja. Cerkev je verjetno stala že v 14. stoletju; leta 1511 jo je porušil potres, nato je bila prezidana v obrambno cerkev kot protiturški tabor, leta 1693 pa je zgorela in bila znova postavljena. V novi cerkvi je večina opreme delo kiparja Staneta Jarma. Posebnost so barvasta okna. Poleg je spominski park s kostanjevim drevoredom in najdebelejšim orehom v Sloveniji z zavidljivo starostjo nad 400 let. V prsni višini ima obseg 434 cm, visok je 15 m. Pod orehom je kamnita klop z vklesano letnico 1696. Pod vasjo teče ponikalnica Reški potok, katerega zgornji tok je zajezen in tvori umetno jezero. Razpotegnjeno, okoli 2 km dolgo in ponekod celo do 6m globoko jezero je pomemben habitat za rastline in živali. Sprehod je bil osvežujoč.

Popoldne smo si privoščili okrepčilo in ob prijetnem druženju je čas kar prehitro minil. Ob povratku pa nam je Henrik zopet natresel kup zanimivosti o njegovem delovanju v Kočevski Reki.

Ekskurzija je bila po mnenju udeležencev zanimiva, poučna in že se veselimo naslednjih podvigov. Kam nas bo vodila naslednja pot pa izveste na naši spletni strani.

Dušan Kraševec

Foto: Ivana Parovel