SKRITI KOTIČKI DOLENJSKIH TOPLIC

Dolenjske Toplice z okolico skrivajo veliko možnosti za aktivne počitnice ali samo sproščujoč oddih. Sprehodite se po zdraviliškem parku in odigrajte partijo šaha, ustavite se v wellness centru in si privoščite masažo, savno ali zvočno kopel. Meditirajte v objemu narave ali se podajte na adrenalinsko doživetje v pustolovski park ali po gorsko kolesarski stezi. Odkrivajte okoliške gozdove in druge kotičke Dolenjskih Toplic.

Sotješke stezice - gorsko kolesarska proga 888

Kje so tiste stezice k'so včasih bile? Kje drugje kot v Soteski! Tudi Suha krajina ima namreč svoj Triglav, hrib po imenu Sveti Peter (888 m). Nekoč je tu stala cerkvica Sv. Peter. V pisnih virih je prvič omenjena v drugi polovici 15. stoletja, v času turških vpadov pa je bila ena izmed signalnih postaj. Aprila 1945 so jo minirali partizani. 

Danes na vrhu stojita manjše planinsko zavetišče in trinadstropni razgledni stolp. Z vrha vodi 14,5 km dolg trail 888, ena daljših gorsko kolesarskih prog v Sloveniji, ki je bila ob podpori Občine nedavno tudi legalizirana in dokončno urejena. Do žage na izhodišču je v celoti izkopana in izgrajena, kar pomeni, da za spust ni uporabljena planinska ali kaka druga pot. 

Do vrha vodi makadamska cesta, ki se prične pri žagi v Soteski. Prvi začetni del je bolj tehničen. Ozki skalni prehodi in pragovi, korenine in kar nekaj ostrih ovinkov. Seveda je vse te tehnične ovire naravne ali umetne možno elegantno obvoziti. Steza na več mestih prečka makadamsko cesto. 888 je spust, ki zahteva kar nekaj kolesarskega znanja in kondicije, če želite res uživati. Ekipa, ki gradi in vzdržuje te poti, opravlja odlično delo. Koordinate izhodišča so: 45.781150, 15.023535.

Razvaline gradu Stara Soteska in Žaga Rog

Pretežni del območja, kjer se nahaja, v bližini gradu Stara Soteska, porašča strnjen gozd, ki skupaj z gozdovi sosednje Kočevske sodi med najbolj naravno ohranjene predele Slovenije in Srednje Evrope. Danes je Žaga Rog priljubljena izletniška točka. Postavljena je informativna tabla, model žage pa si lahko ogledate v Skavtskem okoljskem centru. V bližini se nahajajo še razvaline gradu Stara Soteska. 

Kot del nekdanje Auerspergove posesti so te gozdove začeli izkoriščati že na začetku 19. stoletja za potrebe železarne na Dvoru. Le malo kasneje je bila na desnem bregu Krke postavljena parna žaga, ki je doživela svoj razcvet v obdobju med dvema svetovnima vojnama, danes pa so na tem mestu še vedno med drugim vidni tudi ostanki stare železnice, po kateri so odvažali hlodovino.

Konec stoletja sta sečnjo povečala obratovanje Žage Rog ter prihod železnice do Kočevja in Straže. Po letu 1892 je nekdaj prevladujočo golosečnjo vizionarski gozdar Leopold Hufnagel nadomestil s prebiralnim gospodarjenjem, ki še danes sodi med najbolj sonaravne pristope. Takšna naravi prijazna raba je ohranila značilne jelovo-bukove gozdove na občutljivih kraških tleh. 

Po Hufnaglovi zaslugi so bili po letu 1892 iz gospodarske rabe izločeni tudi pragozdni ostanki. Najbolj znana sta Rajhenavski pragozd in pragozd Pečke. Tako so bila opredeljena ena prvih in najstrožje zavarovanih območij narave v evropskem merilu. Tukaj je dostop dovoljen le v posebnem varovalnem pasu za izobraževalne, znanstvene in okoljevarstvene namene. Turisti lahko vanj pokukajo le z obronka.

Polharski dom na Pogorelcu in Polharska pot

Slovenci imamo poseben odnos do polha in polharjenja, ki je pomemben del naše kulturne dediščine. Polharski dom na Pogorelcu je središče pestre društvene aktivnosti. Upravlja ga Polharska druščina POLH na Dolenjskem. V domu je urejena informativna soba o polhu z razstavljenimi polhi več vrst ter zbirka starih pasti. 

V neposredni okolici doma je Polharska pot. Polh je ena od najbolj zanimivih slovenskih živali, saj se je samo pri nas ohranila sto-letna tradicija lova. Zgodbi o polhu in polharstvu boste lahko prisluhnili v informativni sobi,  na  Polharski  poti  pa  boste ob trinajstih postojankah  spoznali  značilnosti  habitata  polha  in ostale naravoslovne zanimivosti.

Polharska pot pelje najprej skozi nekdanjo kočevarsko vas Pogorelec, nato se nadaljuje skozi roške gozdove. Tretja postaja na polharski poti je roška posebnost., t.i. Podsteniška koliševka, prostrani kotlast udor, ki meri v premeru 150 metrov in je globok 55 metrov ter je eno redkih naravnih rastišč smreke na Kočevskem. 

To območje je eno zadnjih zatočišč velikih zveri medveda, volka in risa. Polharska pot, ki si jo je dobro ogledati v spremstvu polharjev, odkriva tudi značilnosti zakraselega površja. Na poti je tudi 118 metrov globok Ahnenloch, eno najlepših in najglobljih zasiganih brezen v Kočevskem Rogu. Ob posebnih priložnostih lahko z njimi pokukate tudi v polšje gnezdilnice. Krožna pot je dolga približno dva kilometra. Začne in konča se pri polharskem domu.

V neposredni bližini doma so polharji leta 1999 postavili raziskovalno ploskev, na kateri raziskujejo biologijo navadnega polha. Polharji na raziskovalni ploskvi ne lovijo polhov. Tam so polharji namestili 40 gnezdilnic, ki jih redno pregledujejo. Najdene živali označijo in redno beležijo njihove telesne značilnosti. 

O polhu namreč tudi znanstveniki ne vedo prav veliko. Z raziskavami želijo razjasniti dosedanje skromno poznavanje polhovih ekoloških in demografskih parametrov, njegovo socialno ter starostno strukturo, razmnoževanje, življenjsko dobo in dinamiko telesne rasti. 

Ne veste, kam na izlet? Pridite v Dolenjske Toplice! Še veliko je skritih kotičkov, ki vam jih bomo z veseljem predstavili v TIC Dolenjske Toplice!

Več predstavimo v naslednjem blogu. Ostanite z nami in nas podprite pri ustvarjanju topliške zgodbe.

Aktivnost se izvaja v sklopu projekta Oživitev grajskega kompleksa Soteska, sofinanciranega s strani RS MGRT, NOO v sklopu Mehanizma za okrevanje in odpornost - financira Evropska unija NextGenerationEU.