Nahajate se:
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Stanovanjsko naselje Cviblje v Dolenjskih Toplicah (SD OPPN 1)
Sprejem
Objava
Objavljeno v:
Objavljeno:
18.07.2025
Veljavno od:
26.07.2025
Drugi podatki
Status:
Veljavno
Tip objave:
Odlok
Vsebina:
4. Okolje in prostor > Občinski podrobni prostorski načrti (OPPN)
Prenos iz, objavljeno v
Preneseno v MOPED-PLUS:
dne 19. 05. 2026
Na podlagi 129. v povezavi s 124. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOPZP in 23/24), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 11/14 – popr., 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A, 80/20 – ZIUOOPE in 62/24 – odl. US) in 17. člena Statuta Občine Dolenjske Toplice (Uradni list RS, št. 3/17 in 204/21) je Občinski svet Občine Dolenjske Toplice na 18. redni seji dne 9.7.2025 sprejel
ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU STANOVANJSKO NASELJE CVIBLJE V DOLENJSKIH TOPLICAH (SD OPPN 1)
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(podlaga za SD OPPN 1)
1. člen
(podlaga za SD OPPN 1)
S tem Odlokom o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Stanovanjsko naselje Cviblje v Dolenjskih Toplicah (v nadaljevanju: SD OPPN 1) se spremeni in dopolni Občinski podrobni prostorski načrt Stanovanjsko naselje Cviblje v Dolenjskih Toplicah (Uradni list RS, št. 90/09; v nadaljevanju OPPN).
SD OPPN 1 je izdelalo podjetje M MUNDUS Mateja Sušin Brence s.p., pod številko projekta 2406 in identifikacijsko številko prostorskega akta 4953.
Na območju SD OPPN 1 se zaradi realizacije gradnje na nekaterih zemljiščih konkretneje opredeli pozidava, kot je ta predvidena z OPPN. Spremembe in dopolnitve izhajajo tudi iz usklajevanja s pripravljavcem in vključevanja nosilcev urejanja prostora predvsem v smislu ažuriranja določil.
2. člen
(vsebina)
(vsebina)
SD OPPN 1 vsebuje poleg tekstualnega dela (odlok) tudi kartografski del ter spremljajoče gradivo.
Kartografski del SD OPPN 1 vsebuje naslednje grafične načrte:
1. Območje SD OPPN
1.1 Območje SD OPPN na OPN M 1: 5 000
1.2 Območje SD OPPN na DOF in DKN M 1: 2 000
1.3 Območje SD OPPN na geodetskem načrtu M 1: 1 000
2. Vplivi in povezave M 1: 2 000
3.1 Prikaz sprememb SD OPPN na OPPN M 1: 1 000
3.2 Ureditvena situacija - čistoris M 1: 1 000
4. Načrt gradbenih parcel M 1: 1 000
1. Območje SD OPPN
1.1 Območje SD OPPN na OPN M 1: 5 000
1.2 Območje SD OPPN na DOF in DKN M 1: 2 000
1.3 Območje SD OPPN na geodetskem načrtu M 1: 1 000
2. Vplivi in povezave M 1: 2 000
3.1 Prikaz sprememb SD OPPN na OPPN M 1: 1 000
3.2 Ureditvena situacija - čistoris M 1: 1 000
4. Načrt gradbenih parcel M 1: 1 000
Spremembe in dopolnitve se smiselno upoštevajo tudi prti prikazanih rešitvah ostalih grafičnih načrtov kartografskega dela osnovnega OPPN.
SD OPPN 1 ima naslednja spremljajoča gradiva: obrazložitev in utemeljitev s seznamom veljavnih predpisov, stanje prostora, strokovne podlage in podatki, vplivi na okolje, vključevanje nosilcev urejanja prostora, povzetek za javnost in poročilo o sodelovanju z javnostjo.
3. člen
(območje SD OPPN 1)
(območje SD OPPN 1)
SD OPPN 1 se nanašajo na zemljišča s parc.št. 513/1-del, 524-del, 527-del, 529-del, 556-del, 558-del, 572/3-del, 573/1-del, 574-del, 965/3-del in 966/8–del, vse k.o. 1495 Toplice, v velikosti cca. 2,1 ha. Na celotno območje OPPN se nanašajo nekatere spremembe in dopolnitve, ki izhajajo iz usklajevanja s pripravljavcem in vključevanja nosilcev urejanja prostora predvsem v smislu ažuriranja določil.
III. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ODLOKA
4. člen
4. člen
V četrtem odstavku 7. člena se na koncu tretje alineje briše podpičje in doda pika ter v celoti briše četrta alineja, ki se glasi:
»- nadzemni NN električni kabel ter stebri na parc.št. 665, 666/4, 669/1, 669/2, 679/2, 679/3, 680/2, 965/1, 966/1, 967, vse k.o. Toplice.«
5. člen
Za 10. členom se doda nov 10.a člen, ki se glasi:
»10.a člen
(območje SD OPPN 1 v ureditveni enoti A)
(območje SD OPPN 1 v ureditveni enoti A)
Nove stanovanjske stavbe so predvidene kot:
enostanovanjske (individualna hiša, vrstna hiša);
dvostanovanjske (hiša dvojček).
Po predlagani shemi pozidave je predvidena gradnja individualnih stanovanjskih stavb v predvideni velikosti 8,0 m x 12,0 m. Možna so odstopanja od predlagane sheme po pogojih, ki so določeni v odloku.
ZASNOVA NOVIH STANOVANJSKIH STAVB:
tipologija stavb:
točkovna zazidava: individualna prostostoječa stanovanjska hiša;
lamelna zazidava: hiša dvojček, vrstna hiša.
nosilna konstrukcija:
predvideni so klasično zidani in montažni objekti;
možne so medetažne zasnove.
horizontalni gabariti predvidenih objektov so enostavnih, pravokotnih oblik, velikosti:
širina posameznega volumna enostanovanjske hiše ne sme biti manjša od 6,0 m in ne večja od 10,0 m;
dolžina posameznega volumna enostanovanjske hiše ne sme biti večja od 15,0 m – doseže se ga lahko tudi z dodajanjem kubusov;
v primeru združevanja gradbenih parcel sta lahko širina in dolžina objekta večja od zgoraj predpisanih;
dopustno je odvzemanje in dodajanje kubusov znotraj osnovnega volumna, pri čemer višina dodanega dela ne sme presegati slemena osnovnega objekta. Posamezen kubus je lahko velikosti do 50% osnovnega volumna;
gradnja hiš dvojčkov in vrstnih hiš je možna v zaporednem ravnem ali (vertikalno in horizontalno) zamaknjenem nizu;
dopustna so odstopanja iz osnovne linije objekta (npr. pri oblikovanju vhoda v objekt) na razdalji, ki ni daljša od 1/3 dolžine / širine fasade.
vertikalni gabariti:
individualna hiša, hiša dvojček: K (klet - delno ali v celoti vkopana) + P (pritličje) + M (mansarda – izkoriščen podstrešni del) ali P + 1 + Po (neizkoriščeno podstrešje), kolenčni zid višine do maks. 1,20 m s kapno lego vred;
vrstna hiša: višina slemena je največ 9,0 m na najbolj izpostavljenem delu, in sicer neodvisno od etažnosti;
kota pritličja objekta lahko največ 50 cm odstopa od kote terena ob objektu.
streha:
osnovna streha je praviloma enostavna dvokapnica, naklona približno 30-45º;
prevladujoča smer slemen je vzporedna z dovozno cesto oziroma stanovanjsko ulico, se prilagaja smerem plastnic terena oziroma je v skladu s predlagano shemo pozidave;
opečna kritina (npr. zareznik) ali sodobni posnetki tovrstnih kritin v rdečih, oranžnih, rjavih ali sivih odtenkih;
za osvetlitev podstrešij je možno namestiti strešna okna oziroma oblikovati strešne balkone in terase;
za razgibanost strehe in osvetlitev mansardnih prostorov je možna ureditev frčad pravokotnih oblik, po eno na strešino,;
na dodanih kubusih k osnovnem volumnu je lahko tudi ravna streha, ki je lahko zazelenjena;
možna je namestitev sončnih kolektorjev, vendar tako, da čim manj odsevajo v širšo okolico.
fasada:
predvidena je uporaba fasadnih pastelnih tonov, dopustne so kombinacije z lesenimi elementi in kombinacije v različnih med seboj usklajenih barvnih tonih;
vhodna fasada se arhitekturno bolj bogato oblikuje;
dopustna je gradnja balkonov in teras;
dovoljeni so vsi sodobni gradbeni materiali, prilagojeni tipu stavb;
za namen dejavnosti v objektu se na fasadi lahko oblikuje dodatni vhod v poslovni del.«
enostanovanjske (individualna hiša, vrstna hiša);
dvostanovanjske (hiša dvojček).
Po predlagani shemi pozidave je predvidena gradnja individualnih stanovanjskih stavb v predvideni velikosti 8,0 m x 12,0 m. Možna so odstopanja od predlagane sheme po pogojih, ki so določeni v odloku.
ZASNOVA NOVIH STANOVANJSKIH STAVB:
tipologija stavb:
točkovna zazidava: individualna prostostoječa stanovanjska hiša;
lamelna zazidava: hiša dvojček, vrstna hiša.
nosilna konstrukcija:
predvideni so klasično zidani in montažni objekti;
možne so medetažne zasnove.
horizontalni gabariti predvidenih objektov so enostavnih, pravokotnih oblik, velikosti:
širina posameznega volumna enostanovanjske hiše ne sme biti manjša od 6,0 m in ne večja od 10,0 m;
dolžina posameznega volumna enostanovanjske hiše ne sme biti večja od 15,0 m – doseže se ga lahko tudi z dodajanjem kubusov;
v primeru združevanja gradbenih parcel sta lahko širina in dolžina objekta večja od zgoraj predpisanih;
dopustno je odvzemanje in dodajanje kubusov znotraj osnovnega volumna, pri čemer višina dodanega dela ne sme presegati slemena osnovnega objekta. Posamezen kubus je lahko velikosti do 50% osnovnega volumna;
gradnja hiš dvojčkov in vrstnih hiš je možna v zaporednem ravnem ali (vertikalno in horizontalno) zamaknjenem nizu;
dopustna so odstopanja iz osnovne linije objekta (npr. pri oblikovanju vhoda v objekt) na razdalji, ki ni daljša od 1/3 dolžine / širine fasade.
vertikalni gabariti:
individualna hiša, hiša dvojček: K (klet - delno ali v celoti vkopana) + P (pritličje) + M (mansarda – izkoriščen podstrešni del) ali P + 1 + Po (neizkoriščeno podstrešje), kolenčni zid višine do maks. 1,20 m s kapno lego vred;
vrstna hiša: višina slemena je največ 9,0 m na najbolj izpostavljenem delu, in sicer neodvisno od etažnosti;
kota pritličja objekta lahko največ 50 cm odstopa od kote terena ob objektu.
streha:
osnovna streha je praviloma enostavna dvokapnica, naklona približno 30-45º;
prevladujoča smer slemen je vzporedna z dovozno cesto oziroma stanovanjsko ulico, se prilagaja smerem plastnic terena oziroma je v skladu s predlagano shemo pozidave;
opečna kritina (npr. zareznik) ali sodobni posnetki tovrstnih kritin v rdečih, oranžnih, rjavih ali sivih odtenkih;
za osvetlitev podstrešij je možno namestiti strešna okna oziroma oblikovati strešne balkone in terase;
za razgibanost strehe in osvetlitev mansardnih prostorov je možna ureditev frčad pravokotnih oblik, po eno na strešino,;
na dodanih kubusih k osnovnem volumnu je lahko tudi ravna streha, ki je lahko zazelenjena;
možna je namestitev sončnih kolektorjev, vendar tako, da čim manj odsevajo v širšo okolico.
fasada:
predvidena je uporaba fasadnih pastelnih tonov, dopustne so kombinacije z lesenimi elementi in kombinacije v različnih med seboj usklajenih barvnih tonih;
vhodna fasada se arhitekturno bolj bogato oblikuje;
dopustna je gradnja balkonov in teras;
dovoljeni so vsi sodobni gradbeni materiali, prilagojeni tipu stavb;
za namen dejavnosti v objektu se na fasadi lahko oblikuje dodatni vhod v poslovni del.«
6. člen
V petem odstavku 15. člena (Ureditvena enota F) se briše tretji in četrti stavek z besedilom: »Novi dovozi na zemljiške parcele se s te poti ne smejo urejati. Ohranjajo se le obstoječi dovozi.«. Nadomestita se z naslednjim besedilom: »Novi dovozi na zemljiške parcele se s te poti ne smejo urejati, razen za dostop do gradbenih parcel na jugu ureditvene enote A8. Ohranjajo se obstoječi dovoz.«.
Briše se zadnji odstavek.
7. člen
V 20. členu se pri besedilu za Ureditveno enoto E briše zadnji stavek, ki se glasi:
»Z južne strani območja je predvideno avtobusno postajališče, ki omogoča dostop z javnim transportom.«
8. člen
V 21. členu se pri besedilu za Ureditvene enoto A, šesta alineja osmega odstavka (Ostali pogoji za urejanje parcel) nadomesti z naslednjim besedilom:
»- celotna stavba vključno s strešno konstrukcijo oziroma najbolj izpostavljenim delom stavbe je od meje parcele odmaknjena najmanj 4 m. Na območju SD OPPN 1 je mestoma odmik od parcelne meje lahko manjši, kot je prikazano v grafičnem delu SD OPPN 1, list 3.2, »Ureditvena situacija - čistoris« V primeru gradnje stavb v zaporednem ali zamaknjenem nizu (hiša dvojček, vrstna hiša) se objekti stikajo na parcelni meji;«
9. člen
Na koncu 24. člena se doda nov odstavek, ki se glasi:
»Gradnja objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture ter grajenega javnega dobra je v javni koristi.«
10. člen
V 25. členu se pri besedilu za G2 – predvidene prometne površine briše zadnji odstavek, ki se glasi:
»Kot alternativna možnost se na območju zelenega pasu (ureditvena podenota F1) med Gregorčevo ulico in križiščem primarne ceste 4 in 5 dopušča ureditev za namen cestnega prometa. V kolikor bo izkazan interes okoliških stanovalcev, se namesto zelenega pasu uredi cesta v ustreznem profilu.«
11. člen
V 26. členu se briše celotno besedilo za prvim stavkom, ki se glasi:
»Lokacije so predvidene ob primarnih cestah (1, 5), in sicer:
severno od križišča primarne ceste 1 in lokalne ceste LC 293040 Dolenjske Toplice – Dolenje Sušice – Uršna sela, odsek 293041,
južno od križišča primarne ceste 1 in sekundarne ceste1,
zahodno od križišča primarne ceste 4 in 5 ter
južno od predvidene gozdarske rampe ob primarni cesti 5 na zahodnem robu območja OPPN.
V primeru kasneje ugotovljenih bolj primernih rešitev je dovoljeno odstopanje od lokacij predlaganih avtobusnih postajališč, vendar v okviru primarnega cestnega omrežja.«
severno od križišča primarne ceste 1 in lokalne ceste LC 293040 Dolenjske Toplice – Dolenje Sušice – Uršna sela, odsek 293041,
južno od križišča primarne ceste 1 in sekundarne ceste1,
zahodno od križišča primarne ceste 4 in 5 ter
južno od predvidene gozdarske rampe ob primarni cesti 5 na zahodnem robu območja OPPN.
V primeru kasneje ugotovljenih bolj primernih rešitev je dovoljeno odstopanje od lokacij predlaganih avtobusnih postajališč, vendar v okviru primarnega cestnega omrežja.«
12. člen
Besedilo 28. člena (Električno omrežje) se v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:
»Priklop objektov bo mogoč po izgradnji TP Cviblje pri Dolenjskih Toplicah.
V primeru potreb po večji moči bo potrebno zgraditi novo TP 20/0,4 kV moči glede na dejanske potrebe, v kabelski izvedbi, z ustreznimi stikalnimi bloki glede na vrsto odjema. Lokacija nove TP naj bo na vedno dostopnem mestu.
Za oskrbo posameznih odjemalcev z električno energijo je potrebna gradnja nizkonapetostnih kablovodov od nove TP po elektrokabelski kanalizaciji do posameznih odjemnih mest. Nova odjemna mesta naj bodo v prostostoječih tipiziranih omaricah, velikosti glede na število in velikost odjema, locirane na mestih, ki omogočajo stalen dostop. Možne so skupinske omarice za več odjemnih mest.
Število cevi nove EKK se uskladi v fazi projektne dokumentacije.
Jaški naj bodo standardnih dimenzij, pokrovi naj bodo dimenzionirani po standardu SIST EN 124. na povoznih površinah naj bodo jaški z zaščitenimi vijaki za zaklep pokrova. Na uvozih je potrebno EKK dodatno mehansko ojačati skladno s tehničnimi predpisi, normativi in standardi.
Za potrebe informatike je potrebno po celotni trasi EKK predvideti še dvojček 2xfi 50mm.
Tehnični pogoji in parametri priklopa bodo podani v soglasju za priključitev.«
V primeru potreb po večji moči bo potrebno zgraditi novo TP 20/0,4 kV moči glede na dejanske potrebe, v kabelski izvedbi, z ustreznimi stikalnimi bloki glede na vrsto odjema. Lokacija nove TP naj bo na vedno dostopnem mestu.
Za oskrbo posameznih odjemalcev z električno energijo je potrebna gradnja nizkonapetostnih kablovodov od nove TP po elektrokabelski kanalizaciji do posameznih odjemnih mest. Nova odjemna mesta naj bodo v prostostoječih tipiziranih omaricah, velikosti glede na število in velikost odjema, locirane na mestih, ki omogočajo stalen dostop. Možne so skupinske omarice za več odjemnih mest.
Število cevi nove EKK se uskladi v fazi projektne dokumentacije.
Jaški naj bodo standardnih dimenzij, pokrovi naj bodo dimenzionirani po standardu SIST EN 124. na povoznih površinah naj bodo jaški z zaščitenimi vijaki za zaklep pokrova. Na uvozih je potrebno EKK dodatno mehansko ojačati skladno s tehničnimi predpisi, normativi in standardi.
Za potrebe informatike je potrebno po celotni trasi EKK predvideti še dvojček 2xfi 50mm.
Tehnični pogoji in parametri priklopa bodo podani v soglasju za priključitev.«
13. člen
Besedilo 31. člena (Vodovodno omrežje) se v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:
»Za navezavo predvidenih objektov na obstoječe vodovodno omrežje bo potrebna gradnja novih cevovodov, hidropostaje za dvig tlaka ter novega vodohrana. Predvidene objekte bo možno sanitarno oskrbeti s pitno vodo iz obstoječega vodohrana Cviblje (lociran na koti 246 m n.v., severno od naselja) le do kote približno 225 (1. faza) oziroma do kote, da bo na mestu najvišjega izliva vode v posameznem objektu pri QMAX in minimalnem vodostaju v VH znašal tlak min. 1 bar.
Koto do katere je možna požarna oskrba območja iz obstoječega sistema, se določi na osnovi hidravličnega izračuna.
Vodooskrba objektov in požarno oskrbo višjeležečih območij bo možno zagotoviti po izgradnji novih cevovodov, hidropostaje za dvig tlaka in novega vodohrana (2. faza; izven območja OPPN) oziroma se natančen način oskrbe s pitno, sanitarno in požarno vodo določi v projektni dokumentaciji, pri čemer lahko pride tudi do odstopanj od predlaganih faz oziroma etap izvajanja.
Glede na hidravlične zahteve se po potrebi obnovi tudi trasa obstoječega vodovoda, ki poteka od obstoječega vodohrana do območja OPPN.
Nove trase vodovoda naj v čim večji meri potekajo v javnih površinah.
Prav tako je potrebno v načrtovane javne površine prestaviti vse obstoječe vodovodne odseke, ki bodo tangirani z načrtovanim območjem.
Posege na obstoječi javni vodovod in vodovodne priključke sme izvajati le pooblaščeni upravljavec vodovoda.
Ravno tako mora gradnjo novega vodovoda (cevovodi, hidropostaja, vodohran) nadzirati pristojna služba upravljavca, v okviru nadzora upravljavca.
Pri zasnovi vodovodnega omrežja je potrebno upoštevati veljavne predpise o oskrbi s pitno vodo in javnem vodovodu v občini Dolenjske Toplice.«
Koto do katere je možna požarna oskrba območja iz obstoječega sistema, se določi na osnovi hidravličnega izračuna.
Vodooskrba objektov in požarno oskrbo višjeležečih območij bo možno zagotoviti po izgradnji novih cevovodov, hidropostaje za dvig tlaka in novega vodohrana (2. faza; izven območja OPPN) oziroma se natančen način oskrbe s pitno, sanitarno in požarno vodo določi v projektni dokumentaciji, pri čemer lahko pride tudi do odstopanj od predlaganih faz oziroma etap izvajanja.
Glede na hidravlične zahteve se po potrebi obnovi tudi trasa obstoječega vodovoda, ki poteka od obstoječega vodohrana do območja OPPN.
Nove trase vodovoda naj v čim večji meri potekajo v javnih površinah.
Prav tako je potrebno v načrtovane javne površine prestaviti vse obstoječe vodovodne odseke, ki bodo tangirani z načrtovanim območjem.
Posege na obstoječi javni vodovod in vodovodne priključke sme izvajati le pooblaščeni upravljavec vodovoda.
Ravno tako mora gradnjo novega vodovoda (cevovodi, hidropostaja, vodohran) nadzirati pristojna služba upravljavca, v okviru nadzora upravljavca.
Pri zasnovi vodovodnega omrežja je potrebno upoštevati veljavne predpise o oskrbi s pitno vodo in javnem vodovodu v občini Dolenjske Toplice.«
14. člen
Besedilo 32. člena (Kanalizacijsko omrežje) se v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:
»Priključitev novih objektov na kanalizacijo je možna na obstoječe kanale v naselju, in sicer z zahodne strani obravnavanega območja. Pred priključitvijo je potrebno izdelati hidravlični izračun pretočnosti obstoječe kanalizacije.
Za odvodnjavanje odpadnih vod iz območja OPPN je predvidena gradnja ločenega kanalizacijskega sistema, in sicer za odpadno komunalno vodo in odpadno padavinsko vodo. Nov kanalizacijski sistem naj poteka v čim večji meri v koridorju dostopnih cest oziroma javnih površin.
Komunalne odpadne vode:
Kanalizacija komunalnih odpadnih voda naj bo projektirana iz armiranih poliestrskih cevi (cevi in jaški). Hišne priključke se priključuje na kanal zgolj preko revizijskih jaškov.
Odvodnjavanje komunalnih odpadnih voda je predvideno po obstoječem centralnem kanalizacijskem sistemu v čistilno napravo Dolenjske Toplice.
Projektna rešitev odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda mora biti usklajena z veljavno zakonodajo, podzakonskimi predpisi, občinskim odlokom o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode ter tehničnim pravilnikom o javni kanalizaciji.
Padavinske vode:
Onesnažene padavinske vode s prometnih površin, kjer obstaja nevarnost onesnaženja z naftnimi derivati, se bodo odvajale preko lovilcev olj.
Padavinske vode na vodovarstvenem območju se bodo odvajale v ponikovalnico preko lovilcev olj. Ostale odpadne padavinske vode se bodo odvajale v vtočne jaške in kanalizacijo za odvod odpadnih padavinskih vod ter v nadaljevanju direktno z izpustom v bližnji potok Sušica, ki poteka zahodno od lokalne ceste LC 293040 Dolenjske Toplice – Dolenje Sušice – Uršna sela, odsek 293041 oziroma ob zahodnem kraku območja OPPN. Izpustna glava padavinske kanalizacije mora biti zasnovana tako, da ne bo ovirala normalnega pretoka visokih voda Sušice. Brežino in dno struge potoka je treba v vplivnem območju izpusta zavarovati pred erozijo vode z ustreznim zavarovanjem (kamnita obloga brez vidnega betona).
Odvodnjavanje meteornih vod z vozišč in hodnikov za pešce je omogočeno s prečnimi in vzdolžnimi nakloni.
Pri projektiranju in dimenzioniranju kanala se uporabljajo podatki hidrometeorološkega zavoda RS Slovenije za opazovalno obdobje 6 let po podatkih hidrometeorološke postaje Novo mesto. Pri izračunu količine odpadne vode se upošteva koeficient odtoka.
Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba predvideti v skladu z veljavno zakonodajo s področja voda), in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki,...).
Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti usklajena z veljavno zakonodajo s področja emisije snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest ter emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
Pri posegih v vodovarstvenem območju zajetja pitne vode je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo ter varstvene usmeritve iz občinskega odloka o zaščiti vodnih virov na območju Občine Novo mesto za območje Občine Dolenjske Toplice.«
Za odvodnjavanje odpadnih vod iz območja OPPN je predvidena gradnja ločenega kanalizacijskega sistema, in sicer za odpadno komunalno vodo in odpadno padavinsko vodo. Nov kanalizacijski sistem naj poteka v čim večji meri v koridorju dostopnih cest oziroma javnih površin.
Komunalne odpadne vode:
Kanalizacija komunalnih odpadnih voda naj bo projektirana iz armiranih poliestrskih cevi (cevi in jaški). Hišne priključke se priključuje na kanal zgolj preko revizijskih jaškov.
Odvodnjavanje komunalnih odpadnih voda je predvideno po obstoječem centralnem kanalizacijskem sistemu v čistilno napravo Dolenjske Toplice.
Projektna rešitev odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda mora biti usklajena z veljavno zakonodajo, podzakonskimi predpisi, občinskim odlokom o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode ter tehničnim pravilnikom o javni kanalizaciji.
Padavinske vode:
Onesnažene padavinske vode s prometnih površin, kjer obstaja nevarnost onesnaženja z naftnimi derivati, se bodo odvajale preko lovilcev olj.
Padavinske vode na vodovarstvenem območju se bodo odvajale v ponikovalnico preko lovilcev olj. Ostale odpadne padavinske vode se bodo odvajale v vtočne jaške in kanalizacijo za odvod odpadnih padavinskih vod ter v nadaljevanju direktno z izpustom v bližnji potok Sušica, ki poteka zahodno od lokalne ceste LC 293040 Dolenjske Toplice – Dolenje Sušice – Uršna sela, odsek 293041 oziroma ob zahodnem kraku območja OPPN. Izpustna glava padavinske kanalizacije mora biti zasnovana tako, da ne bo ovirala normalnega pretoka visokih voda Sušice. Brežino in dno struge potoka je treba v vplivnem območju izpusta zavarovati pred erozijo vode z ustreznim zavarovanjem (kamnita obloga brez vidnega betona).
Odvodnjavanje meteornih vod z vozišč in hodnikov za pešce je omogočeno s prečnimi in vzdolžnimi nakloni.
Pri projektiranju in dimenzioniranju kanala se uporabljajo podatki hidrometeorološkega zavoda RS Slovenije za opazovalno obdobje 6 let po podatkih hidrometeorološke postaje Novo mesto. Pri izračunu količine odpadne vode se upošteva koeficient odtoka.
Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba predvideti v skladu z veljavno zakonodajo s področja voda), in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki,...).
Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti usklajena z veljavno zakonodajo s področja emisije snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest ter emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
Pri posegih v vodovarstvenem območju zajetja pitne vode je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo ter varstvene usmeritve iz občinskega odloka o zaščiti vodnih virov na območju Občine Novo mesto za območje Občine Dolenjske Toplice.«
15. člen
V 41. členu se briše drugi odstavek alineje a), ki se glasi:
»Načrtovani objekti ne bodo presegali višine K (klet - delno ali v celoti vkopana) + P (pritličje) + M (mansarda – izkoriščen podstrešni del) ali P + 1 + Po (neizkoriščeno podstrešje).«
16. člen
Spremeni se poimenovanje 44. člena tako, da se glasi »(Zaklanjanje)«. Za navedbo »Uradni list RS, št. 57/96« se doda besedilo in navedba »in 54/15«.
17. člen
Besedilo 45. člena (Varstvo pred požarom) se v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:
»Ob predvidenih objektih na območju OPPN morajo biti zagotovljene ustrezne prometne in delovne površine za intervencijska vozila v primeru požara (SIST DIN 14090, površine za gasilce na zemljišču) ter urejeno hidrantno omrežje, ki mora zagotavljati zadosten vir za oskrbo z vodo za gašenje požara, skladno Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91, Uradni list RS, št. 83/05, 199/21). Hidranti morajo biti nameščeni na medsebojni razdalji največ 150m oziroma tako, da je požar na objektu možno gasiti z najmanj dveh zunanjih hidrantov.
Odmiki med objekti oziroma požarna ločitev objektov mora ustrezati požarno varstvenim predpisom, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru (če odmiki niso določeni s posebnim predpisom, se lahko uporabi smernica SZPV 204, požarnovarnostni odmiki med stavbami).
V skladu z določili Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05, 61/17-GZ in 199/21-GZ1) in Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07, 12/13, 61/17-GZ in 199/21-GZ1) morajo biti objekti projektirani, grajeni in vzdrževani tako, da njihova nosilna konstrukcija ob požaru ohrani potrebno nosilnost v časovnem obdobju, ki je za posamezno skupino objektov določeno s predpisi o požarni varnosti objektov.
Za omejitev hitrega širjenja požara po stavbi morajo biti uporabljeni ustrezni gradbeni materiali oziroma proizvodi, ob požaru morajo biti zagotovljeni vsi ukrepi za varen umik ljudi, živali in premoženja oziroma zadostno število evakuacijskih poti in izhodov za varno in hitro zapustitev stavbe (če niso podani s posebnim predpisom, se do izdaje slovenskega predpisa pri načrtovanju upošteva ustrezne tehnične smernice primerljive tuje države), omejeno mora biti ogrožanje uporabnikov sosednjih objektov in posameznikov.
Za zagotavljanje požarne varnosti in varnosti pred drugimi nesrečami je potrebno upoštevati določila Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, 3/07-UPB1 - uradno prečiščeno besedilo, 9/11, 83/12, 61/17-GZ, 189/20-ZFRO in 43/22), Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06-UPB1 - uradno prečiščeno besedilo, 97/10, 21/18-ZNOrg in 117/22), Uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 20/14), , Pravilnik o zasnovi in študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 12/13, 49/13, 61/17-GZ in 199/21-GZ1) ter druge predpise, ki urejajo načrtovanje, projektiranje in gradnjo objektov in naprav ter njihovo rabo.
Sončne elektrarne in druge naprave, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov, se lahko v skladu s predpisi o energetski infrastrukturi montira ali vgradi na objekte po predhodni strokovni presoji, s katero se dokaže, da se zaradi take energetske naprave požarna varnost objekta ne bo zmanjšala.«
Odmiki med objekti oziroma požarna ločitev objektov mora ustrezati požarno varstvenim predpisom, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru (če odmiki niso določeni s posebnim predpisom, se lahko uporabi smernica SZPV 204, požarnovarnostni odmiki med stavbami).
V skladu z določili Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05, 61/17-GZ in 199/21-GZ1) in Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07, 12/13, 61/17-GZ in 199/21-GZ1) morajo biti objekti projektirani, grajeni in vzdrževani tako, da njihova nosilna konstrukcija ob požaru ohrani potrebno nosilnost v časovnem obdobju, ki je za posamezno skupino objektov določeno s predpisi o požarni varnosti objektov.
Za omejitev hitrega širjenja požara po stavbi morajo biti uporabljeni ustrezni gradbeni materiali oziroma proizvodi, ob požaru morajo biti zagotovljeni vsi ukrepi za varen umik ljudi, živali in premoženja oziroma zadostno število evakuacijskih poti in izhodov za varno in hitro zapustitev stavbe (če niso podani s posebnim predpisom, se do izdaje slovenskega predpisa pri načrtovanju upošteva ustrezne tehnične smernice primerljive tuje države), omejeno mora biti ogrožanje uporabnikov sosednjih objektov in posameznikov.
Za zagotavljanje požarne varnosti in varnosti pred drugimi nesrečami je potrebno upoštevati določila Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, 3/07-UPB1 - uradno prečiščeno besedilo, 9/11, 83/12, 61/17-GZ, 189/20-ZFRO in 43/22), Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06-UPB1 - uradno prečiščeno besedilo, 97/10, 21/18-ZNOrg in 117/22), Uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 20/14), , Pravilnik o zasnovi in študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 12/13, 49/13, 61/17-GZ in 199/21-GZ1) ter druge predpise, ki urejajo načrtovanje, projektiranje in gradnjo objektov in naprav ter njihovo rabo.
Sončne elektrarne in druge naprave, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov, se lahko v skladu s predpisi o energetski infrastrukturi montira ali vgradi na objekte po predhodni strokovni presoji, s katero se dokaže, da se zaradi take energetske naprave požarna varnost objekta ne bo zmanjšala.«
18. člen
V prvem odstavku 46. člena se številka »0,175 g« nadomesti s številko »0,25 g« ter za navedbo »Uradni list RS, št. 101/05« doda vejica in navedba », 61/17-GZ in 199/21-GZ1«.
19. člen
Besedilo 47. člena se v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:
»Načrt parcel s tehničnimi elementi za zakoličbo je prikazan na grafičnem načrtu 11 – Načrt parcelacije in SD OPPN1 4 – Načrt gradbenih parcel. Zaradi prilagajanja velikosti zemljišča in racionalni rabi in zaradi prilagajanja potrebam investitorja so možne tudi drugačne (večje ali manjše) velikosti in oblike posameznih parcel. Najmanjše dovoljene velikosti parcel stanovanjskih stavb so praviloma:
- 400 m2 za individualne stanovanjske stavbe,
- 300 m2 za hiše dvojček in
- 200 m2 za vrstne hiše.
Pri določanju in urejanju parcel so možna tudi odstopanja v skladu z določili 49. člena odloka.«
20. člen
Trinajsta alineja prvega odstavka 49. člena se nadomesti z novim besedilom, ki se glasi:
»pri trasah cestnega omrežja je dovoljeno prilagajanje trase v prostoru zaradi lastništva, terena, predvidenih drugih ureditev ali ustreznejših in racionalnejših tehničnih rešitev, ni pa dovoljeno zmanjševanje predvidenih širin vozišč in hodnikov za pešce;«
Za zadnjo alinejo 49. člena se pika briše in nadomesti s podpičjem ter doda naslednje besedilo:
»- dopusti se odstopanje od določene etapnosti v 48. členu skladno z uskladitvijo upravljavcev posamezne infrastrukture;
- dopusti se delitev gradbene parcele A8-2 pod pogojem, da del, kjer je predvidena stanovanjska stavba, izpolnjuje vse pogoje tega OPPN, pri tem pa se preostali del funkcionalno priključi zelenim površinam F1 vzhodno od navedene gradbene parcele.«
- dopusti se delitev gradbene parcele A8-2 pod pogojem, da del, kjer je predvidena stanovanjska stavba, izpolnjuje vse pogoje tega OPPN, pri tem pa se preostali del funkcionalno priključi zelenim površinam F1 vzhodno od navedene gradbene parcele.«
III. KONČNE DOLOČBE
21. člen
(vpogled akta in nadzorstvo)
21. člen
(vpogled akta in nadzorstvo)
OPPN je v času uradnih ur na vpogled na pristojnem oddelku za prostor.
Nadzor nad izvajanjem OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
22. člen
(uveljavitev)
(uveljavitev)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu e-občina.
ID PA: 4953
Številka: 3500-4/2024-39
Datum: 09. 07. 2025
Številka: 3500-4/2024-39
Datum: 09. 07. 2025
Občina Dolenjske Toplice
Franc Vovk, župan
Franc Vovk, župan
Predpisi, na katere predpis vpliva
-
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Stanovanjsko naselje Cviblje v Dolenjskih Toplicah (SD OPPN 1) (Uradno glasilo e-občina, št. 27/2025)
Status: VeljavnoOrgan: Občinski svetObjavljeno v: Uradno glasilo e-občina, št. 27/2025 (18.07.2025)Sprejeto: 09.07.2025Veljavno od: 26.07.2025Tip objave: OdlokVsebina: Občinski podrobni prostorski načrti (OPPN)Preneseno v MOPED-PLUS: 19. 05. 2026
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Stanovanjsko naselje Cviblje v Dolenjskih Toplicah (Uradni list Republike Slovenije št. 90/2009)
Status: Veljavno
Organ: Občinski svet
Objavljeno v:
Uradni list Republike Slovenije št. 90/2009 (10.11.2009)
Povezava do objave: Povezava
Sprejeto: 29.10.2009
Veljavno od: 18.11.2009
Tip objave: Odlok
Vsebina:
Občinski podrobni prostorski načrti (OPPN)



.png.png)

